Union Olimpija se je po štirih letih vrnila na zaključni turnir lige NLB. Matjaž Smodiš bo po naslovih evropskega klubskega prvaka s Kinderjem in CSKA-jem z ruskim šampionom v prvih dneh maja izraziti favorit za nov evropski naslov, torej že svoj tretji. Tudi Jaka Lakovič z Barcelono ni bil daleč od uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice v Madridu, saj je njegovo moštvo klonilo šele na tretji, odločilni tekmi proti Maccabiju iz Tel Aviva, pri čemer je slovenski organizator igre že vse leto najboljši strelec katalonskega velikana. Erazem Lorbek ima po malo slabši lanski za sabo več kot odlično sezono v dresu rimske Lottomatice, tako v italijanskem prvenstvu kot v evroligi, v kateri sta se bolj, kot je marsikdo pričakoval, uveljavila tudi Gašper Vidmar in Emir Preldžič. Tudi pogled onstran luže je več kot prijeten. Vestnim ameriškim statistikom ni ušel podatek, da je Rašo Nesterovič na zadnjih šestnajstih tekmah dosegel dvomestno število točk, kar je najboljši dokaz, da je morda celo v najboljši formi, odkar igra v ligi NBA. Rašo je eden redkih košarkarjev, ki se lahko pohvali tako z evropskim klubskim kot NBA-naslovom, ki ga je osvojil skupaj z Benom Udrihom, ki ima celo že dva šampionska prstana. Toda tudi on tako dobro, predvsem pa veliko, kot letos še ni igral. Konstantno dober je tudi Boštjan Nachbar. Presenetljivo uspešen je Saša Vujačič, manj pa Primož Brezec, vendar slednja v tokratnem kontekstu nista pomembna: prvi za člansko reprezentanco Slovenije sploh še ni igral, drugi pa se je sam odrekel nastopu na dodatnih olimpijskih kvalifikacijah v Atenah, pred katerimi se zaradi naštetih dejstev zdi, da je slovenska košarka (oziroma njen vrh) v zelo dobrem stanju. In če dodamo še zelo solidno formo preostalih kandidatov za nastop v grški prestolnici, predvsem pa njihovo pripravljenost tam igrati, potem ni težko razumeti optimizma, s kakršnim je projekt Peking 2008 pospremil predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok, očitno pa ga delijo tudi številni navijači slovenske reprezentance. Po prvih podatkih turističnih agencij naj bi sredi julija našo izbrano vrsto spodbujalo najmanj tisoč navijačev! Okrog reprezentance se torej ustvarja odlično vzdušje, vseeno pa je na mestu tudi nekaj manjših opozoril, da ne bi duh evforije prehitro ušel iz steklenice. Da selektor Aleš Pipan na koncu ne bo mogel izbirati med vsemi, ki jih je uvrstil na širši seznam, je postalo jasno ob poškodbi Marka Maraviča, za katerega je sezone že konec. Prav tako še vedno ne igra poškodovani Goran Jagodnik, kar pomeni, da med krili ne bo imel prav veliko izbire, prav tako je moštvo kljub verjetni vrnitvi Sanija Bečiroviča še vedno šibko na branilskih položajih, medtem ko kandidatov za »enico«, »štirico« in »petico« ne manjka. A kakorkoli obrnemo, položaj je boljši kot pred lanskim eurobasketom v Španiji, zato je optimizem na mestu.